A.blog

To je za to “poletje” verjetno zadnji tak večji nakup iz serije mojih nakupovanj. Ob razmisleku, koliko so me vse te zadeve stale, sem se pošteno popraskal po glavi in si rekel: “Ja, priden sem bil, nimaš kaj …”. Vse kar sem nabavil sem nabavil z razlogom, tako da obžalovanja ni.

Nov nakup je zdaj povzročila želja po lastnem digitalcu. Namreč, dolgo časa sem bil brez njega in sem si le tega moral redno sposojati. Kar ni bilo všeč meni, verjetno pa tudi drugim, ki so mi ga posojali (pa čeprav so rekli da ni problema). Med drugim sem dostikrat potreboval digitalca zaradi mojega hobija, ki je vključeval tudi slikanje. Namreč testiranje izdelkov in na koncu članek, ne gre brez slik. Prej to ni bilo tako potrebno, saj sem morda imel en artikel na mesec, morda manj. zdaj pa, ko sem malce resneje v teh vodah in se je mesečno število artiklov krepko povečalo, je bila že “sila”. Pa tudi drugače, je fajn imeti digitalca, ko greš kam, da poslikaš malo. Namreč doma imamo tiste, saj veste, trotl ziher analogne. To pa je zdaj pravi veter v hiši.

Izbira samega digitalca je bila mučna. Ogromna izbira modelov, še posebaj v rangu nad 60k. Enako je bilo v rangu pod 60k. Veliko proizvajalcev in modelov, med katerimi pa je seveda izstopal Canon. Nekih iber funkcij od kompakta tako ne gre za pričakovati, vendar sem vseeno želel, da mi bo služil en lep čas.

Bolj kot sem gledal kompakte, manj sem vedel katerega bi vzel. A na koncu, se mi je pogled vseeno ustavil na Canonovem digitalnem fotoaparatu serije Powershot. Modelu A620. Vse lepo in prav. Cena celo malce višja od budgeta, ampak bi že nekako. Nakar ga naenkrat ni moč nikjer več zaslediti. Kot da je izginil. Spet je sledilo neumorno iskanje primernega digitalca, ko sem se ustavil na njegovem manjšem bratcu, modelu A610. Po obliki identična, le da je ta malo svetlejše barve in s “samo” 5mpix (A620 jih je imel 7). To bi moralo biti dovolj. Plus tega pa je imel en fičr, ki sem ga na vso silo hotel imeti na svojem digitalcu - vrtljiv ekranček.

Na tej sliki sem viden še celo jaz, kako sem slikal digitalca - s telefonom seveda.

Tako sem se potem brez obotavljanja podal na spletno trgovino, kjer sem naročil kar komplet (digitalec + kartica + baterije z polnilcem + torbica). Ves vesel nad dobljeno novo stvarjo, sem se cel dan igračkal in slikal. Ta vikend, so me imeli doma vsi vrh glave. Kar bliskalo se je (od flasha seveda).

Se pa je pojavil en problem in sicer torbica. Lepa in vse, je bila premajhna. Na noben način nisem mogel digitalca spraviti vanjo, pa da sem naredil nevem kaj. Stvar se je skoraj že rešila. Včeraj sem torbico poslal nazaj, da mi jo zamenjajo in pošljejo ustrezno.

P.S.
Smotani poštar! Ko mi je prinesel digitalca, me najprej vpraša če bom vzel paket (mislim d00h, itak da ga bom če pa sem ga naročil) potem pa mi ta [tukaj vstavi eno grdo besedo] odnese še račun. In potem panika, ker ni bilo računa nikjer. Saj verjamem da se zgodi da pozabi, ampak ne pa da potem naslednji dan najdem v poštnem nabiralniku račun, brez kakršnekoli besedice. Vse bi bilo bolje, če bi preprosto rekel, da ga je pomotoma vzel. Saj me ne jezi to, da ga je pozabil dati nazaj. Bolj me jezi to, da ga je vrnil brez da bi kaj rekel. Pa tako redno poslujem s pošto, pa imam še poleg tega da skoraj nobeden ne najde naše hiše še vedno druge probleme.